Je strah naš zaveznik ali sovražnik?

Strah je čustvo, ki ga vsi poznamo. Nekateri se ga sramujemo, drugi ga skrivamo, tretji ga poskušamo premagati s pogumom, z močjo ali logiko. A v resnici je strah eden najstarejših notranjih mehanizmov preživetja. Njegov namen ni, da nas uniči, ampak da nas zaščiti. Težava pa nastane, ko strah, ki nas je v preteklosti zaščitil pred nevarnostjo, postane naš vsakodnevni sopotnik, ki ne opozarja več na resnične nevarnosti, ampak na namišljene omejitve.
 
Kaj nam strah v resnici sporoča?

Ko delam s posamezniki, ki se znajdejo v obdobju sprememb, prebojev ali velikih življenjskih odločitev, je strah pogosto prva stvar, ki se oglasi. Strah pred neuspehom. Strah pred tem, kaj si bodo mislili drugi. Strah, da nismo dovolj. Da bomo zapuščeni. Da bomo zavrnjeni. Da bomo, če izberemo sebe, izgubili varnost, ki jo poznamo, čeprav nas v resnici že dolgo ne podpira več.
Toda strah ima svojo zgodbo. In pogosto ni zgodba odraslega človeka, ki danes sedi na drugem koncu kavča. Je zgodba otroka, ki je slišal, da je glasen otrok nevzgojen. Ki je doživel, da ljubezen pride z zahtevami. Ki je spoznal, da je bolje ostati neopazen kot biti kaznovan. Vse te izkušnje postanejo notranji programi, ki se v odrasli dobi aktivirajo kot »logični« strahovi.
 
Primer iz življenja
 
Pred kratkim je k meni prišla oseba, izredno uspešna v svojem poklicu, mati dveh otrok, z močno željo po spremembi, a povsem ohromljena, ko je bilo treba narediti korak naprej – dati odpoved in začeti svojo zgodbo. Del nje, se je zavedal, da je to njeno poslanstvo in srčna želja, se je v glavi nenehno oglašal tihi glasek, ki je navedel 1001 razlog, kaj bi se vse lahko zgodilo. Um je tudi poskrbel za zelo dobre razloge za odlošanje, ko je bilo potrebno odločitev povedat na glas in jo predstavit vsem vpletenim.
Ni šlo za pomanjkanje znanja. Ni šlo za pomanjkanje volje. Šlo je za strah. In ko sva ga začela raziskovati, je prišla do spoznanja: »Kaj, če se ne bo izšlo in ne bom imela dovolj denarja? Kaj, če mi bodo v službi zaradi odločitve pričeli nagajti, mi metati polena pod noge, klicati inšpekcijo?«
S pogledom iz druge perspektive in s soočanjem z najhujhšim možnim scenarijem, sva ugotovila, da strah ni sovražnik. Je smerokaz. Ko ga vzamemo za zaveznika, nas vodi do naših najbolj ranljivih delov. In prav tam se skriva moč.
 
Kako strah obrniti v svojo moč?

Prepoznaj ga. Ne zanikaj. Ne minimiziraj. Povej si po resnici: »Strah me je.« To je prvi in najpomembnejši korak.
Vprašaj ga, kaj te želi naučiti. Strah ima pogosto zelo močno sporočilo. Ko ga nehamo ignorirati, se nam začne razkrivati.
Ne čakaj, da izgine. Pogum ne prežene strahu. Pogum je odločitev, da gremo naprej kljub strahu.

Poišči podporo. Včasih potrebujemo nekoga, ki nam drži varen prostor, dokler se sami ne opolnomočimo. Coaching je lahko ravno to – varen prostor, kjer lahko pogledaš strahu v oči in ga preobraziš.
 
Strah je čustvo, ki ne laže – a tudi ne razume razlik med realno nevarnostjo in notranjo negotovostjo. Ko ga začnemo poslušati s srcem, ne le z glavo odkrijemo, da prav strah pogosto odpira vrata v rast. V večjo svobodo. V polnejše življenje.

Včasih nam prav to, kar nas najbolj straši, prinaša največjo izpolnitev in polno življenje.